SlideShare a Scribd company logo
1 of 42
Zgodovina in Metode
Psihologije 3

Dr. Daša Grajfoner

student@grajfoner.com
grajfoner.com/mbff.html
Eksperimentalni
Design
Trije Popularni Eksperimentalni
designi

  Ponovljeno merjenje (repeated

  measures design)
 Neodvisno merjenje (independent
  measures design)
 Ujemalni parni design (matched pairs
  design)
Ponovljeno Merjenje

    Ponovljeno merjenje ali merjenje

    znotraj oseb (within subjects design)

    Uporaba istih udeležencev v vseh

    eksperimentalnih pogojih NS
Neodvisno Merjenje
    Ali med skupinami design



    Uporabimo dve različni skupini

    udeležencev

    Vsaka skupina je izpostavljena enemu od

    pogojev eksperimenta. Alokacija
    udeležencev na posamezne
    experimentalne pogoje je slučajna
Ujemalni Parni Design
    Dve eksperimentalni skupini - Udeleženci se

    ujemajo glede na izbrane spremenljivke
    (osebnost, IQ)

    V primeru, da je hočemo izvedeti kako zajtrk/ ne

    zajtrk vpliva na koncentracijo otrok v šoli, bomo
    izvedli preliminarni test IQ. Otroke bomo
    organizirali v pare s podobnim IQ rezultatom.

    Ujemanje pogosto vključuje starost in spol

Ujemalni Parni Design
    Aktivnost Kako bi razporedili udeležence

    eksperimenta, ki preučuje pitje visoko
    energijskih pijač na koncentracijo v šoli?
Prednosti in Pomanjkljivost Treh
Designov
    Debata v skupini



    Dodajte informacijo na vaš miselni vzorec

Karakteristika Pričakovanja ali
Predsodek Udeležencev
    Ko udeleženci poznajo, ali mislijo, da

    poznajo namen eksperimenta

    Lahko poskušajo pomagati z dajanjem

    odgovorov za katere mislijo, da jih raziskovalec
    pričakuje ali pa bodo zamolčali pravilni odgovor
    = neveljavni rezultati v študiji
Kaj Narediti?
    Enojno slep (single blind) – udeležencem ne povemo vnaprej kaj

    se testira

    Lagati udeležencem je etično sporno in se ga je najbolje izogniti



    Včasih je zavajanje udeležencev edina možnost, da uspešno

    izpeljemo eksperiment. V tem primeru moramo sestaviti kratko
    razlago študije in jo posredovati udeležencem po končanem
    eksperimentu.
Vzorci in Populacije - Vzorčne
Tehnike
Definicije
    Vzorec

     Skupina  oseb, ki smo jih izbrali iz ciljne
      populacije, ki jo proučujemo. Vzorec mora
      zastopati populacijo – reprezentativnost.

    Populacija

     Ciljnapopulacija je skupina ljudi, ki
      raziskovalca zanima. Je skupina ljudi iz
      katere izberemo vzorec in na katero lahko
      posplošujemo rezultate študije.
Značilnosti Dobrega Vzorca
    Velikost

         Večji vzorec
     
               Bolj točna zastopanost ciljne populacije
          
               Drag
          

         Majhen vzorec
     
               Individualne razlike
          



    Reprezentančnost

         Dobra zastopanost ciljne populacije –
     
     Iste značilnosti

    Nepristranskost

        Pridobljen na znanstveni način
     
        Pristranskost v psiholoških raziskavah –
     
     vzorčeni študenti psihologije

    Posploševanost

         Na ciljno populacijo (zaradi reprezentančnosti)
     
Tehnike Vzorčenja
    Naključno



    Namensko vzorčenje

     Priložnostno
     Samo-izbirno
     Stratificirano
     Snežna   kepa
Naljučno
    Iz celotne liste ciljne populacije izberemo

    vzorec z uporabo:

  Loterijske tehnike

 Tabele za naključne številke
 Računalnik
Ocena Naključnega Vzorčenja
    Nepristransko – katerikoli član populacije
+
    je lahko izbran

    Skoraj nemogoče je pridobiti celotno listo
−
    ciljne populacije
Priložnostno Vzorčenje

    Vključi kogarkoli najdeš



    Enostavno – uporabi osebe ki so pri roki
+


    Pristranskost
−
Prostovoljno ali Volonterno
Vzorčenje
    Oglaševanje v časopisu, internetu ali

    oglasnih deskah

    Dostop do motiviranih udeležencev
+


    Pristranskost (prostovoljci so na splošno
−
    lahko bolj motivirani, imajo osebne razloge
    za udeležbo)
Stratificirano Vzorčenje
    Identifikacija podskupin (spol, starostne skupine)



    Selekcija v sorazmerju s ciljno populacijo



    Enakovredna reprezentacija podskupin
+


    Kvota (delež) iz podskupin je še vedno lahko
−
    pristranska
Snežna Kepa
  Uporaba v kvalitativnih študijah

 Člani ciljne populacije težko dosegljivi, ne-
  kooperativne skupine
 Rekrutiramo enega udeleženca, ki
  identificira druge, ti nas pripeljejo do
  naslednjih itd.
 Primarna uporaba za eksplorativne
  namene
Aktivnost
    V skupinah - Identificirajte 4 psihološka

    raziskovalna vprašanja in se odločite
    katera tehnika vzorčenja bi bila
    najprimernejša

     Primer   - Merjenje IQ – Naključno vzorčenje
Kakšni so problemi, povezani z
   vzorčenjem v psihologiji?
Aktivnost
    Vnesite Eksperimentalni design in Tehnike

    vzorčenja v vaš miselni vzorec
Analiza Podatkov in
Grafična Predstavitev
Rezultatov
Cilji
    Analiza podatkov

     Deskriptivna     statistika
          Merjenje središčnih tendenc
        
         Merjenje razpršenosti

     Inferencialna    statistika
          T-test
        
         Korelacija

    Predstavitev rezultatov

Prednosti             Pomanjkljivosti

Povprečje    Najobčutljivejša      Neprimerna za
Mean         meritev. Vključuje    uporabo, kjer lahko
             vse vrednosti.        ekstremne vrednosti
                                   popači povprečje.

Median       Ekstremne vrednosti
             ne vplivajo nanj

Mode        Uporaben pregled pri Ne daje informacij o
Najpogostej rezultatih, ki        drugih vrednostih
ša vrednost vključujejo frekvence
Merjenje Razpršenosti –
Standardna Deviacija
  Pokaže tipičen odklon vrednosti od

  povprečja
 Vse vrednosti vključene v kalkulacijo
 Najbolj točna meritev razpršenosti
Merjenje Razpršenosti –
Standardna Deviacija
Aktivnost – Izračunjte Povprečje,
Median in Najpogostejšo Vrednost

 1, 2, 2, 2, 3, 1, 3, 4, 4, 5
Inferencialna Statistika
    T-test (vzročno posledični odnos)



    Korelacija (so-odvisnostni odnos)

T- Test
    Izračuna ali se

    povprečni vrednosti
    dveh skupin
    statistično razlikujeta
    ena of druge.
    Primer?

Korelacijski Koeficient
    Kako močan je odnos med dvema ali več

    (so)spremenljivkami
Korelacijski Koeficient

                 0.00
-1.00                           1.00
Popolna           Nič         Popolna
Negativna     Ni korelacije   Pozitivna
Pozitivna Korelacija
                                           Scattergram of hours spent studying
                                                 and assessment scores

                                          90
                                          80
                                          70
                       Assessment Score




                                          60
                                          50
                                          40
                                          30
                                          20
                                          10
                                           0
                                               0   2        4       6         8   10
                                                       Hours spent studying


*Adapted from Keegan, G. (2002). Higher Psychology Approaches and Methods
Negativna Korelacija
                          Scattergram of hours spent watching
                               TV and assessment scores

                         90
                         80
                         70
      Assessment Score




                         60
                         50
                         40
                         30
                         20
                         10
                          0
                              0   2       4      6       8      10
                                   Hours spent watching TV
Korelacije Ni
                           Scattergram of hours spent watching
                                TV and assessment scores

                          100
                           90
                           80
       Assessment Score




                           70
                           60
                           50
                           40
                           30
                           20
                           10
                            0
                                0   2      4      6       8      10
                                    Hours spent watching TV
Predstavitev Rezultatov

                         Female
                         Male

70
                                  70
60
                                  60
50
              Test                50
40
              results
                                  40
              (percent
30
              ages)
                                  30
20
                                  20
10
                                  10
0
                                  0
      1   2                            16,5 18,5 16,5 18,5 20,5 22,5 24,5 26,5
Kako Napisati Psihološko
Poročilo
Pregled literature
    Viri

     Primarni
     Sekundarni

  Planiranje

 Časovni okvir
 Pilotna študija
Čas
  Sedanjik za splošne navedbe

 Preteklik za podrobne rezultate in metode
 Sedanjik za splošne sklepe
Deli Poročila

    Naslov – Izrazi celotno študijo

    Izvleček – Uvode, metode, rezultati in sklepi

    Uvod – Predstavi temo

    Metode – Kako ste študijo naredili

    Rezultati – Opiše rezultate

    Diskusija – Razpravlja o rezultatih

    Sklep – Poda sklepe (ne povzetka)

Aktivnost Praktično Delo –
Hitra Raziskovalna Študija
  Načrtovanje

 Hipoteza
 Zbiranje podatkov
 Analiza
 Predstavitev

More Related Content

More from Dr. Daša Dasha Grajfoner

Zaznavni procesi in Čutila; Perception and Sensation
Zaznavni procesi in Čutila; Perception and SensationZaznavni procesi in Čutila; Perception and Sensation
Zaznavni procesi in Čutila; Perception and SensationDr. Daša Dasha Grajfoner
 
Pedagoška Psihologija 1 - Komunikacija, Diagnosticiranje, Psihološki trening ...
Pedagoška Psihologija 1 - Komunikacija, Diagnosticiranje, Psihološki trening ...Pedagoška Psihologija 1 - Komunikacija, Diagnosticiranje, Psihološki trening ...
Pedagoška Psihologija 1 - Komunikacija, Diagnosticiranje, Psihološki trening ...Dr. Daša Dasha Grajfoner
 
Pedagoška Psihologija 1 - Čustva, Čustvena inteligenca, Samopodoba, Osebnost,...
Pedagoška Psihologija 1 - Čustva, Čustvena inteligenca, Samopodoba, Osebnost,...Pedagoška Psihologija 1 - Čustva, Čustvena inteligenca, Samopodoba, Osebnost,...
Pedagoška Psihologija 1 - Čustva, Čustvena inteligenca, Samopodoba, Osebnost,...Dr. Daša Dasha Grajfoner
 
Pedagoška Psihologija 1 - Motivacija, Spomin; Educational Psychology - Motiva...
Pedagoška Psihologija 1 - Motivacija, Spomin; Educational Psychology - Motiva...Pedagoška Psihologija 1 - Motivacija, Spomin; Educational Psychology - Motiva...
Pedagoška Psihologija 1 - Motivacija, Spomin; Educational Psychology - Motiva...Dr. Daša Dasha Grajfoner
 
Pedagoška Psihologija 1 - Uvod, Učenje; Educational Psychology - Learning
Pedagoška Psihologija 1 - Uvod, Učenje; Educational Psychology - LearningPedagoška Psihologija 1 - Uvod, Učenje; Educational Psychology - Learning
Pedagoška Psihologija 1 - Uvod, Učenje; Educational Psychology - LearningDr. Daša Dasha Grajfoner
 
Long term effects of cognitive behavioural coaching on gender transition
Long term effects of cognitive behavioural coaching on gender transitionLong term effects of cognitive behavioural coaching on gender transition
Long term effects of cognitive behavioural coaching on gender transitionDr. Daša Dasha Grajfoner
 
Integration of Coaching Psychology in the Process of Gender Transition
Integration of Coaching Psychology in the Process of Gender TransitionIntegration of Coaching Psychology in the Process of Gender Transition
Integration of Coaching Psychology in the Process of Gender TransitionDr. Daša Dasha Grajfoner
 

More from Dr. Daša Dasha Grajfoner (10)

Horse Personality Profiles and Performance
Horse Personality Profiles and PerformanceHorse Personality Profiles and Performance
Horse Personality Profiles and Performance
 
Zaznavni procesi in Čutila; Perception and Sensation
Zaznavni procesi in Čutila; Perception and SensationZaznavni procesi in Čutila; Perception and Sensation
Zaznavni procesi in Čutila; Perception and Sensation
 
Pedagoška Psihologija 1 - Komunikacija, Diagnosticiranje, Psihološki trening ...
Pedagoška Psihologija 1 - Komunikacija, Diagnosticiranje, Psihološki trening ...Pedagoška Psihologija 1 - Komunikacija, Diagnosticiranje, Psihološki trening ...
Pedagoška Psihologija 1 - Komunikacija, Diagnosticiranje, Psihološki trening ...
 
Pedagoška Psihologija 1 - Čustva, Čustvena inteligenca, Samopodoba, Osebnost,...
Pedagoška Psihologija 1 - Čustva, Čustvena inteligenca, Samopodoba, Osebnost,...Pedagoška Psihologija 1 - Čustva, Čustvena inteligenca, Samopodoba, Osebnost,...
Pedagoška Psihologija 1 - Čustva, Čustvena inteligenca, Samopodoba, Osebnost,...
 
Pedagoška Psihologija 1 - Motivacija, Spomin; Educational Psychology - Motiva...
Pedagoška Psihologija 1 - Motivacija, Spomin; Educational Psychology - Motiva...Pedagoška Psihologija 1 - Motivacija, Spomin; Educational Psychology - Motiva...
Pedagoška Psihologija 1 - Motivacija, Spomin; Educational Psychology - Motiva...
 
Pedagoška Psihologija 1 - Uvod, Učenje; Educational Psychology - Learning
Pedagoška Psihologija 1 - Uvod, Učenje; Educational Psychology - LearningPedagoška Psihologija 1 - Uvod, Učenje; Educational Psychology - Learning
Pedagoška Psihologija 1 - Uvod, Učenje; Educational Psychology - Learning
 
Long term effects of cognitive behavioural coaching on gender transition
Long term effects of cognitive behavioural coaching on gender transitionLong term effects of cognitive behavioural coaching on gender transition
Long term effects of cognitive behavioural coaching on gender transition
 
Integration of Coaching Psychology in the Process of Gender Transition
Integration of Coaching Psychology in the Process of Gender TransitionIntegration of Coaching Psychology in the Process of Gender Transition
Integration of Coaching Psychology in the Process of Gender Transition
 
Zgodovina In Metode Psihologije 2
Zgodovina In Metode Psihologije 2Zgodovina In Metode Psihologije 2
Zgodovina In Metode Psihologije 2
 
Zgodovina In Metode Psihologije 1
Zgodovina In Metode Psihologije 1Zgodovina In Metode Psihologije 1
Zgodovina In Metode Psihologije 1
 

Zgodovina In Metode Psihologije 3

  • 1. Zgodovina in Metode Psihologije 3 Dr. Daša Grajfoner student@grajfoner.com grajfoner.com/mbff.html
  • 3. Trije Popularni Eksperimentalni designi Ponovljeno merjenje (repeated  measures design)  Neodvisno merjenje (independent measures design)  Ujemalni parni design (matched pairs design)
  • 4. Ponovljeno Merjenje Ponovljeno merjenje ali merjenje  znotraj oseb (within subjects design) Uporaba istih udeležencev v vseh  eksperimentalnih pogojih NS
  • 5. Neodvisno Merjenje Ali med skupinami design  Uporabimo dve različni skupini  udeležencev Vsaka skupina je izpostavljena enemu od  pogojev eksperimenta. Alokacija udeležencev na posamezne experimentalne pogoje je slučajna
  • 6. Ujemalni Parni Design Dve eksperimentalni skupini - Udeleženci se  ujemajo glede na izbrane spremenljivke (osebnost, IQ) V primeru, da je hočemo izvedeti kako zajtrk/ ne  zajtrk vpliva na koncentracijo otrok v šoli, bomo izvedli preliminarni test IQ. Otroke bomo organizirali v pare s podobnim IQ rezultatom. Ujemanje pogosto vključuje starost in spol 
  • 7. Ujemalni Parni Design Aktivnost Kako bi razporedili udeležence  eksperimenta, ki preučuje pitje visoko energijskih pijač na koncentracijo v šoli?
  • 8. Prednosti in Pomanjkljivost Treh Designov Debata v skupini  Dodajte informacijo na vaš miselni vzorec 
  • 9. Karakteristika Pričakovanja ali Predsodek Udeležencev Ko udeleženci poznajo, ali mislijo, da  poznajo namen eksperimenta Lahko poskušajo pomagati z dajanjem  odgovorov za katere mislijo, da jih raziskovalec pričakuje ali pa bodo zamolčali pravilni odgovor = neveljavni rezultati v študiji
  • 10. Kaj Narediti? Enojno slep (single blind) – udeležencem ne povemo vnaprej kaj  se testira Lagati udeležencem je etično sporno in se ga je najbolje izogniti  Včasih je zavajanje udeležencev edina možnost, da uspešno  izpeljemo eksperiment. V tem primeru moramo sestaviti kratko razlago študije in jo posredovati udeležencem po končanem eksperimentu.
  • 11. Vzorci in Populacije - Vzorčne Tehnike
  • 12. Definicije Vzorec   Skupina oseb, ki smo jih izbrali iz ciljne populacije, ki jo proučujemo. Vzorec mora zastopati populacijo – reprezentativnost. Populacija   Ciljnapopulacija je skupina ljudi, ki raziskovalca zanima. Je skupina ljudi iz katere izberemo vzorec in na katero lahko posplošujemo rezultate študije.
  • 13. Značilnosti Dobrega Vzorca Velikost  Večji vzorec  Bolj točna zastopanost ciljne populacije  Drag  Majhen vzorec  Individualne razlike  Reprezentančnost  Dobra zastopanost ciljne populacije –  Iste značilnosti Nepristranskost  Pridobljen na znanstveni način  Pristranskost v psiholoških raziskavah –  vzorčeni študenti psihologije Posploševanost  Na ciljno populacijo (zaradi reprezentančnosti) 
  • 14. Tehnike Vzorčenja Naključno  Namensko vzorčenje   Priložnostno  Samo-izbirno  Stratificirano  Snežna kepa
  • 15. Naljučno Iz celotne liste ciljne populacije izberemo  vzorec z uporabo: Loterijske tehnike   Tabele za naključne številke  Računalnik
  • 16. Ocena Naključnega Vzorčenja Nepristransko – katerikoli član populacije + je lahko izbran Skoraj nemogoče je pridobiti celotno listo − ciljne populacije
  • 17. Priložnostno Vzorčenje Vključi kogarkoli najdeš  Enostavno – uporabi osebe ki so pri roki + Pristranskost −
  • 18. Prostovoljno ali Volonterno Vzorčenje Oglaševanje v časopisu, internetu ali  oglasnih deskah Dostop do motiviranih udeležencev + Pristranskost (prostovoljci so na splošno − lahko bolj motivirani, imajo osebne razloge za udeležbo)
  • 19. Stratificirano Vzorčenje Identifikacija podskupin (spol, starostne skupine)  Selekcija v sorazmerju s ciljno populacijo  Enakovredna reprezentacija podskupin + Kvota (delež) iz podskupin je še vedno lahko − pristranska
  • 20. Snežna Kepa Uporaba v kvalitativnih študijah   Člani ciljne populacije težko dosegljivi, ne- kooperativne skupine  Rekrutiramo enega udeleženca, ki identificira druge, ti nas pripeljejo do naslednjih itd.  Primarna uporaba za eksplorativne namene
  • 21. Aktivnost V skupinah - Identificirajte 4 psihološka  raziskovalna vprašanja in se odločite katera tehnika vzorčenja bi bila najprimernejša  Primer - Merjenje IQ – Naključno vzorčenje
  • 22. Kakšni so problemi, povezani z vzorčenjem v psihologiji?
  • 23. Aktivnost Vnesite Eksperimentalni design in Tehnike  vzorčenja v vaš miselni vzorec
  • 24. Analiza Podatkov in Grafična Predstavitev Rezultatov
  • 25. Cilji Analiza podatkov   Deskriptivna statistika Merjenje središčnih tendenc   Merjenje razpršenosti  Inferencialna statistika T-test   Korelacija Predstavitev rezultatov 
  • 26. Prednosti Pomanjkljivosti Povprečje Najobčutljivejša Neprimerna za Mean meritev. Vključuje uporabo, kjer lahko vse vrednosti. ekstremne vrednosti popači povprečje. Median Ekstremne vrednosti ne vplivajo nanj Mode Uporaben pregled pri Ne daje informacij o Najpogostej rezultatih, ki drugih vrednostih ša vrednost vključujejo frekvence
  • 27. Merjenje Razpršenosti – Standardna Deviacija Pokaže tipičen odklon vrednosti od  povprečja  Vse vrednosti vključene v kalkulacijo  Najbolj točna meritev razpršenosti
  • 29. Aktivnost – Izračunjte Povprečje, Median in Najpogostejšo Vrednost 1, 2, 2, 2, 3, 1, 3, 4, 4, 5
  • 30. Inferencialna Statistika T-test (vzročno posledični odnos)  Korelacija (so-odvisnostni odnos) 
  • 31. T- Test Izračuna ali se  povprečni vrednosti dveh skupin statistično razlikujeta ena of druge. Primer? 
  • 32. Korelacijski Koeficient Kako močan je odnos med dvema ali več  (so)spremenljivkami
  • 33. Korelacijski Koeficient 0.00 -1.00 1.00 Popolna Nič Popolna Negativna Ni korelacije Pozitivna
  • 34. Pozitivna Korelacija Scattergram of hours spent studying and assessment scores 90 80 70 Assessment Score 60 50 40 30 20 10 0 0 2 4 6 8 10 Hours spent studying *Adapted from Keegan, G. (2002). Higher Psychology Approaches and Methods
  • 35. Negativna Korelacija Scattergram of hours spent watching TV and assessment scores 90 80 70 Assessment Score 60 50 40 30 20 10 0 0 2 4 6 8 10 Hours spent watching TV
  • 36. Korelacije Ni Scattergram of hours spent watching TV and assessment scores 100 90 80 Assessment Score 70 60 50 40 30 20 10 0 0 2 4 6 8 10 Hours spent watching TV
  • 37. Predstavitev Rezultatov Female Male 70 70 60 60 50 Test 50 40 results 40 (percent 30 ages) 30 20 20 10 10 0 0 1 2 16,5 18,5 16,5 18,5 20,5 22,5 24,5 26,5
  • 39. Pregled literature Viri   Primarni  Sekundarni Planiranje   Časovni okvir  Pilotna študija
  • 40. Čas Sedanjik za splošne navedbe   Preteklik za podrobne rezultate in metode  Sedanjik za splošne sklepe
  • 41. Deli Poročila Naslov – Izrazi celotno študijo  Izvleček – Uvode, metode, rezultati in sklepi  Uvod – Predstavi temo  Metode – Kako ste študijo naredili  Rezultati – Opiše rezultate  Diskusija – Razpravlja o rezultatih  Sklep – Poda sklepe (ne povzetka) 
  • 42. Aktivnost Praktično Delo – Hitra Raziskovalna Študija Načrtovanje   Hipoteza  Zbiranje podatkov  Analiza  Predstavitev

Editor's Notes

  1. One group of participants would read the passage then answer questions WITHOUT taking anything to drink.One group of participants would take a high energy drink, then read the passage then answer questions.They would all be asked the same questions after reading the same passage and a comparison would be made between the performances of the two groups.
  2. samples often unrepresentative of general population are results are culture-specific practical reasons (finance,time,space) n = small control of potentially relevant factors Institutional / bureaucratic limitationsexperimenter bias
  3. Vir: http://www.socialresearchmethods.net/kb/stat_t.php