Program dela "Povezani v različnosti"

1. POVEZANI V RAZLI»NOSTI
Program dela kandidata za rektorja Univerze na Primorskem (2011-2015)
Darko Darovec
Preambula
Program, ki ga predstavljam, je nastal na podlagi pogovorov s πtevilnimi sodelavci, ki delujejo v
okviru Ëlanic Univerze na Primorskem. Predstavljam ga kot njegov nosilec, a πe zdaleË ne edini avtor. V
srediπËe druæbenega trenutka in razvoja Univerze na Primorskem v obdobju, v katerem bo potekal novi
mandat njenega rektorja, namreË postavljam sodelovanje kot imperativ za razvojni preboj in uresniËitev
ambicioznih skupnih nalog.
Danes je pomen univerze morda veËji kot kdajkoli. Ko se sooËamo z izzivi sodobnega Ëasa, pomeni biti
del univerze, delovati v dobro skupnosti, ki je danes ne doloËajo veË lokalne ali nacionalne meje, temveË
se univerza v enaki meri nahaja tudi znotraj globaliziranega sveta, kar vse zahteva njeno odzivnost na
veË nivojih in v πtevilnih kontekstih. Mesto sodobne univerze je v povezanosti razliËnih znanj, da bi tako
prepoznavala zahteve sodobnega sveta in Ëloveka. Ob tem mora univerza razvijati inovativne pedagoπke
in znanstvene pristope ter z njimi slediti pedagoπki in znanstveni odliËnosti. Univerza na Primorskem (UP)
predstavlja s svojimi Ëlanicami nenadomestljivi del slovenskega univerzitetnega in druæbenega polja.
Njen cilj mora biti krepitev svoje navzoËnosti v Sloveniji in πirπem okolju z nadaljnjim razvojem ter s svojo
dejavnostjo tudi v druæbenih in medËloveπkih okvirih bivanja.
Univerza na Primorskem je bila v svoji relativno kratki zgodovini srediπËe velikega razvojnega premika:
v okviru regionalnega in dræavnega ter Ëezmejnega okolja je æe zarisala neizbrisno sled znanja in delovanja
ter uËinkovanja v okvirih druæbenega æivljenja. Univerza na Primorskem je tako æe postala mesto, kjer se v
prepletu novih idej in inovativnih pristopov razvijajo nova znanja, oblikujejo se kreativni procesi prenosa
znanja, razvijajo se nove tehnologije in krepi se njena sposobnost sodelovanja z neposrednim okoljem. Ta
poloæaj in svoj ugled mora v prihodnosti πe okrepiti.
Pomemben element graditve in krepitve primorske univerze mora biti njena povezanost v skupnost
zaposlenih in πtudentov s ciljem πe veËje krepitve pripadnosti univerzi. Univerza na Primorskem si je od
svojega nastanka prizadevala za delovanje v tesno povezanem univerzitetnem okolju in to ji je deloma
tudi uspevalo. Zavedati pa se moramo, da je pripadnost univerzi najpomembnejπi element na poti do
prepoznavnosti univerze kot celote v slovenskem in mednarodnem okolju. Tako na ravni sodelovanja
med Ëlanicami in inπtituti kakor na ravni sodelovanja med posamezniki (zaposlenimi in πtudenti) mora
biti ideal skupnosti Ëlanov univerze postavljen najviπje. Univerze, ki svojih ciljev ne morejo dosegati z
moËjo in vplivom, jih lahko doseæejo z notranjo povezanostjo in ambicijo k znanju. Le cilji, ki so zastavljeni
z enakopravnim sodelovanjem vseh akterjev (πtudentov in zaposlenih na univerzi), bodo lahko v polnosti
doseæeni.
Temeljni dejavniki krepitve UP in programski postulati so naslednji:
• strukturna povezanost na ravni Ëlanic in univerze,
• enakopravna zastopanost vseh disciplin in podroËij,
• sodelovanje in vkljuËenost vseh akterjev razvoja,
• vpetost in prepletenost s slovenskim in z mednarodnim visokoπolskim okoljem,
• izboljπevanje pogojev dela in namestitev,
• medsebojna vkljuËenost z uporabniki znanja.

2. Pomembno podroËje univerzitetnega polja in mesta univerze na njem je tudi vpraπanje njene
avtonomije. Ob avtonomiji univerze pa najprej pomislimo na zaπËito pred politiËnim poseganjem v njeno
delo. To zelo pomembno plast njene avtonomije opredeljuje odnos univerze do drugih institucij v dræavi,
urejajo pa ga posamezni zakonski akti. Toda kljuËen je pozitivni pojem avtonomije univerze, ki opredeljuje
njen notranji odnos, to je, kako univerza razume samo sebe in ureja svoja notranja razmerja. Univerza
v prvi vrsti omogoËa Ëisto kreativnost, razvoj novih idej, torej je univerza odprt prostor moænosti za
porajanje novih znanj in nastajanje novih kompetenc. Pogojevanje prenosa znanja v gospodarstvo danes
neupraviËeno sugerira razliko med razliËnimi vedami, ki naj bi veljale za bolj ali manj uporabne. Nasprotno,
sodobno pojmovanje vzdrænega razvoja druæbe in univerze vpeljuje njegovo celostno razumevanje in
ugotavlja, da ni veË tovrstnih razlik med naravoslovjem, druæboslovjem, humanistiko in drugimi podroËji
vednosti, saj vsa v bistveni meri vplivajo na razvoj ekonomskega, druæbenega in kulturnega okolja neke
dræave. Avtonomija univerze mora tako pomeniti odpiranje prostora, kjer je mogoËe neprestano ustvarjanje
svobodnega odnosa med posamezniki znotraj univerze.
Program dela v obdobju 2011-2015
UP ima za seboj osem plodnih let. V prvem mandatu rektorice so nastajale osnove pravne, organizacijske,
materialne in vsebinske strukture, ki so omogoËale zaËetek delovanja univerze. V drugem mandatu je
rektorski tim πiril znanstveno in predvsem pedagoπko dejavnost ter normativno uredil delovanje mreæe
Ëlanic. V tretjem mandatu rektorja mora biti temeljni cilj utrjevanje kakovosti univerzitetnih dejavnosti. To
lahko doseæe le notranje povezana in kritiËna akademska skupnost, ki ob razvoju podroËij, ki jih zastopa,
zna izluπËiti in zagovarjati pomen dodane vrednosti univerze kot celote.
Univerza ni rektor. Ta lahko le kakovostno usmerja in organizira skupnost organov in teles, uËiteljev in
raziskovalcev, πtudentov ter strokovnih delavcev, katerim sta jasna cilj in usmeritev univerze ter ki Ëutijo
pripadnost svojemu poslanstvu.
Program dela tako pomeni uresniËevanje naslednjih nalog:
• strukturna povezanost na ravni Ëlanic in univerze v skupnost zaposlenih in πtudentov, ki Ëutijo
pripadnost univerzi:
• konsolidacija in dvig kakovosti izobraæevalnega in raziskovalnega dela,
• ustvarjanje pogojev za boljπo povezanost in sodelovanje zaposlenih in πtudentov s ciljem πe veËje
krepitve pripadnosti univerzi,
• vzpostavitev optimalnega sodelovanja strokovnih sluæb rektorata in Ëlanic, posodobitev
visokoπolske, raziskovalne in administrativne informacijske podpore ter skrb za utrjevanje
solidarnosti in sloænosti med Ëlanicami;
• enakopravna zastopanost vseh disciplin in podroËij ter sodelovanje in vkljuËenost vseh akterjev
razvoja:
• skladen in strateπko naËrtno usmerjen razvoj posameznih podroËij in disciplin,
• izboljπanje materialnih in prostorskih pogojev dela ter nastanitvenih moænosti za πtudente,
• avtonomne in povezane Ëlanice v integrirani univerzi, ki temelji na partnerskem odnosu s πtudenti;
• vpetost in prepletenost s slovenskim in mednarodnim visokoπolskim okoljem ter uporabniki znanja:
• zavzemanje za stabilnejπe javno financiranje in za enakopraven poloæaj ter razvoj vseh treh
slovenskih javnih univerz za doseganje Ëim boljπih podlag za mednarodno odliËnost slovenskega
visokoπolskega izobraæevanja in raziskovanja,

3. • udejanjanje enotnih evropskih strategij na raziskovalnem in izobraæevalnem podroËju,
mobilnosti in internacionalizacije, katerih del je postala UP v preteklem obdobju (Kadrovska
strategija za raziskovalce in Akcijski naËrt - evropski Kodeks in Listina raziskovalcev),
• povezovanje s sorodnimi mednarodnimi in nacionalnimi ustanovami pri uveljavljanju in izvajanju
skupnih πtudijskih programov in raziskovalnih ter razvojnih projektov,
• povezovanje ter oblikovanje skupnih razvojno strateπkih projektov z gospodarstvom in lokalnimi
skupnostmi,
• reflektiranje in sodelovanje pri reπevanju aktualnih druæbenih problemov.
UP je po osmih letih obstoja in upoπtevajoË sploπne druæbeno-ekonomske okoliπËine na stopnji, ko mora
utrditi ter uËvrstiti obstojeËa izobraæevalna in raziskovalna podroËja ter discipline, saj je vanje veliko vloæila
ter oblikovala kompetentne skupine strokovnjakov. To bo najlaæje dosegla z nenehnim spodbujanjem
dviga kakovosti izobraæevalnega in raziskovalnega dela, primerljivega s svetovnimi usmeritvami na
posameznih podroËjih. Za doseganje tega cilja bo potrebno vzpostaviti enakovredno zastopanost vseh
Ëlanic in disciplin, ki jih razvijajo, primerne mehanizme motivacije in stimulacije, ter πe zlasti ustrezne
materialne in prostorske pogoje dela.
Nova podroËja, ki jih bo razvijala ob skrbi za kakovost in konkurenËnost na trgu znanja, bodo nastajala
na podlagi tehtnih razvojno poglobljenih strateπkih premislekov, analiz potreb in potencialov, usklajenih
na ustreznih univerzitetnih organih.
Tehnika in tehnologija sta vsekakor podroËji, ki bi ju UP morala πe razviti.
Za obstojeËa podroËja in morebitna nova pa je potrebno v dogovoru s Ëlanicami zagotoviti ustrezne
prostorske pogoje in pri tem spodbudno vplivati na razvoj πirπega obmoËja: tu je potrebno dokonËati
obstojeËe investicije, in sicer, najprej dokonËati prvi stolpiË v Kampusu Livade v Izoli (UP ZRS in UP FAMNIT:
biodiverziteta, sredozemsko kmetijstvo, kineziologija - UP FENIKS - v ustanavljanju) ter priËeti z naËrti za
gradnjo drugega stolpiËa (za UP FGO in tehniËne programe, vkljuËno s programi trajnostnega razvoja)
ter πtudentskega doma. V koprskem Kampusu Sonce bi moral imeti prednost prav tako πtudentski dom
z nujno infrastrukturo za πtudente: univerzitetno knjiænico, ki bi bila v isti stavbi kot mestna Osrednja
knjiænica SreËka Vilharja. S tem bi bili reπeni pogoji tudi za tukajπnji lokalni skupnosti izjemno pomembno
ustanovo, obenem pa bi bili bogati knjiæni fondi zdruæeni za skupne potrebe. Tako bi reπili enega najbolj
pereËih problemov πtudentov - dostopnost πtudijskega gradiva.
V starem mestnem jedru Kopra je potrebno nadaljevati z naËrti obnove kulturnozgodovinskih
spomenikov za potrebe univerze, kot je bilo zaËrtano v tekoËem obdobju (Kreljeva - Borilnica); predvsem bi
kazalo usmeriti moËi v pridobitev prostorov Upravne enote na Brolu (morda za FAMNIT in PINT), ko se bo
ta preselila na obrobje mesta.
UP PEF je izkazala velik interes za prostore nekdanje Srednje tehniËne πole na Belvederju, ki bi z ustreznimi
vlaganji lahko nudili nadvse primerne izobraæevalne prostore. UP FM bi se kratkoroËno lahko razπiril na
obstojeËi lokaciji, dokler ne bi trajno reπil svojega prostorskega problema v sklopu Kampusa Sonce. Brez
dvoma je v Kampusu Sonce dovolj prostora tudi za reπevanje prostorske stiske UP PEF, v kolikor ne bi bila
izvedljiva reπitev z nekdanjo Srednjo tehniËno πolo. V delu prostorov, kjer danes deluje UP PEF, bi bilo zelo
primerno urediti dom podiplomcev in zmogljivosti za gostujoËe uËitelje. Ne kaæe pozabiti na Servitski
samostan, ki ga je MVZT pripravljeno odstopiti UP. Æe po sedanjih naËrtih bi se v njem lahko oblikovalo
ustrezne pogoje za mednarodne in reprezentativne dejavnosti UP, doktorsko πolo ter strokovne sluæbe
rektorata, ki trenutno delujejo v najetih prostorih (in morebiti tudi rektorat). Podobno kot za Borilnico in
Kampus Livade bomo tudi za ta projekt pridobili evropska sredstva. Z æe zagotovljenimi ustreznimi prostori
in opremo ter drugimi smelimi naËrti UP V©ZI (oz. FVZ) v Izoli ter UP FT© v Portoroæu bo UP πe bolj trdno
umeπËena v celoten prostor slovenske Istre ter tako prispevala k πe bolj skladnemu razvoju te deæele in nas
bogatila tako v gospodarskem kot duhovnem pogledu.
PodroËje vzpostavljanja in usklajevanja medosebnih odnosov, med posamezniki in (interesnimi)
skupinami, zaposlenimi in πtudenti ter javnostjo, je na univerzi πe posebej pomembno: te odnose je
potrebno graditi v strpnem medosebnem dialogu, argumentirano, z dobrπno mero potrpeæljivosti pa tudi
odgovornosti.

4. Poleg vodenja univerze je zelo pomembno njeno upravljanje. Zato je poleg rektorja izjemno pomembna
tudi vloga glavnega tajnika in celotne uprave univerze, ki mora najti sinergijo in konstruktivno sodelovanje
ne le znotraj strokovnih sluæb rektorata, temveË tudi s Ëlanicami, zlasti s tajniki in svetovalci direktorjev
Ëlanic, z rektorjem, dekani in direktorji ter s πtudenti. Le tako vzpostavljeni sinergija in kompetentne sluæbe
lahko zagotavljajo uËinkovito administrativno vodenje univerze, ki lahko v veliki meri pripomore h krepitvi
kakovosti dela in pripadnosti univerzi.
Pomembno vlogo pri krepitvi pripadnosti doloËeni skupnosti vsekakor igra tudi ekonomski poloæaj, v
naπem primeru zmoænost in vzdrænost kvalitetnega izvajanja izobraæevalnih in raziskovalnih programov
ter projektov. Za doseganje teh ciljev pa je najprej potrebno doseËi stabilnejπe javno financiranje in
ustrezne statusne spremembe, ki bi akademskim delavcem zagotovile evropsko in svetovno primerljiv
poloæaj in izhodiπËa za kakovostno delo. Poslanke in poslanci DZ RS so sicer 24. maja 2011 sprejeli resolucijo
o Nacionalnem programu visokega πolstva 2011-2020 ter Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije
2011-2020, poimenovani s skupnim imenom Drzna Slovenija, ki uvaja izhodiπËa za stabilnejπe financiranje,
vendar je zlasti za raziskovalno podroËje le-to πe vedno precej nedoreËeno, zato si bo UP morala prizadevati
za specifiËno obravnavo, izhajajoË iz dejstva, da je mlada ustanova, ki ima le minimalno t. i. dediπËino v
raziskovalnih programih, kar je pravzaprav zgodovinsko pogojeno in o Ëemer smo pristojne v zadnjih dveh
letih æe temeljito obveπËali. Prav tako bo kazalo razmisliti o ustreznejπem povezovanju in medsebojnem
informiranju vseh raziskovalnih skupin na UP, tako na raziskovalnih kot visokoπolskih Ëlanicah, kar bi
omogoËilo πe uspeπnejπe skupno nastopanje in oblikovanje projektnih zamisli ter bi v bodoËe lahko vodilo
tudi v drugaËno organiziranost znanstveno-raziskovalnega dela na UP.
Na izobraæevalnem podroËju je Uredba za leto 2011 æe postavila nekatera bistvena izhodiπËa, ki
uvajajo stabilnejπe financiranje; vendar je neusklajena z visokoπolsko zakonodajo, na kar je opozorilo
tudi Ustavno sodiπËe. Zakon o financiranju visokega πolstva, ki ga je napovedal æe ZViS v letu 1994, mora
biti ena od prioritet rektorske konference, v kateri je bilo delovanje rektorja UP vselej zelo pomembno.
Prav od zmoænosti dogovora in oblikovanja ustrezne metodologije ter sodelovanja pri pripravi ustrezne
zakonodaje na tem podroËju je precej odvisna nadaljnja uspeπna pot ne le naπe univerze, temveË celotne
nacionalne univerzitetne mreæe. Zato bi morala biti vzpostavljena metodologija, po kateri naj se financira
dejanske opraviËene stroπke izvajanja πtudijskih programov. Ne nazadnje so tudi z vidika nadziranja
porabe javnofinanËnih sredstev in presojanje zakonitosti, uËinkovitosti, gospodarnosti in uspeπnosti
porabe teh sredstev na tak naËin razdeljena sredstva pravilna in zakonita. Avtonomija namreË univerze ne
odvezuje od spoπtovanja zakonov, ravno obratno, zato pa je univerza zakonsko upraviËena do ustreznega
stabilnega financiranja!
Financiranje visokoπolske dejavnosti je sedaj tudi ena od anomalij, ki jih je prinesla uvedba t. i.
bolonjskega sistema, ki ga bo potrebno ob tvornem sodelovanju z drugimi rektorji kritiËno pretresti glede
na pozitivne in negativne uËinke. UËitelji in raziskovalci UP smo namreË æe vrsto let pomembni tvorci in
sodelavci pri oblikovanju nacionalnih ter mednarodnih usmeritev in strategij ter zakonskih okvirov na
podroËju raziskovalne in razvojne kot tudi izobraæevalne dejavnosti. Pri oblikovanju nove regulative - ZRRD
kot tudi ZViS oz. Zakona o Univerzi - in Financiranju visokega πolstva morajo predstavniki UP na Ëelu z
rektorjem in njegovo ekipo igrati vidno vlogo in zavarovati specifiËne interese UP.
Trdno sem prepriËan, da je prav obdobje tretjega rektorovanja izjemno pomembno za ustrezno utrditev
poloæaja UP v nacionalnem in mednarodnem okviru ter da bo to moËno izvesti le s skupnim zavzemanjem
za dvig kakovosti, kar je tudi poglavitno zagotovilo za uspeπen dolgoroËni razvoj tako posameznikov
(zaposlenih in πtudentov) kot ustanove v celoti. Veliko energije bo tako potrebno vloæiti v razvoj matiËnega
kadra pa tudi v veËjo dejansko mednarodno vpetost in povezovanje s sorodnimi ustanovami doma in po
svetu, z gospodarstvom, lokalnimi skupnostmi in dræavnimi organi, tudi zato, da se bomo znali pravoËasno
in pravilno odzivati na sodobne druæbene izzive ter sodelovati pri reπevanju le-teh. Kot najmlajπa in
najmanjπa slovenska javna univerza imamo priloænost, da oblikujemo sodobnejπe in bolj fleksibilne
pristope pri oblikovanju nacionalnih razvojnih prioritet in politik, zlasti na visokoπolskem in raziskovalnem
podroËju. K temu nas usmerja tudi 2. Ëlen Statuta UP, ki pravi, da “Univerza na Primorskem uresniËuje svoje
poslanstvo z izobraæevalnim, znanstveno-raziskovalnim, strokovnim in umetniπkim delom in tako sprejema

5. odgovornost za skladen razvoj Slovenije v regiji, v Evropi in v svetu. Njeno delovanje usmerjajo nacionalni
program visokega πolstva, nacionalni raziskovalno-razvojni program, strateπki dokumenti Republike
Slovenije ter smernice razvoja enotnega evropskega visokoπolskega in raziskovalnega prostora, s posebnim
poudarkom na sredozemski regiji.”
Da bi sledili temu poslanstvu, bo potrebno naËrtno delovati pri oblikovanju znanstvene odliËnosti
strokovnjakov na posameznih podroËjih, ki bodo sposobni v svoj krog pritegniti najbolj uveljavljene
sodelavce iz sveta in skupaj z njimi oblikovati uspeπne mednarodne (zlasti doktorske) πtudijske programe
in raziskovalne projekte ter tako ustvariti eminentne centre znanja v svetovnem okviru. S tega vidika bo
smiselno veË vlagati v kakovost podiplomskega πtudija, tako 2. kot 3. stopnje, saj je prav ta πtudij lahko
v bodoËe tudi pomembna razvojna priloænost za UP, Ëe bodo za to seveda zagotovljeni ustrezni kadri in
pogoji dela, kajti pomembno geografsko danost za poglobljen πtudij bi kazalo tudi v tem pogledu izkoristiti.
Zato bo potrebno oblikovati ustrezne mehanizme, ki bodo na ravni univerze motivirali in stimulirali
mlade obetavne uËitelje in raziskovalce za prijavo naËrtno strateπko usmerjenih mednarodnih projektov,
njihovo izobraæevanje na kvalitetnih tujih ustanovah, sodelovanje na mednarodnih konferencah ipd. UP
mora postati uspeπen zgled decentralizacije slovenskega visokoπolskega in raziskovalnega prostora, saj
je temeljni pogoj za uspeπen razvoj katere koli skupnosti tudi teritorialno strateπko razËlenjen obstoj
razliËnih srediπË znanja (Koper, Ljubljana, Maribor), ki so se sposobna prepletati in povezovati s ciljem
oplemenitenja razvojnih doseækov.
Æe od ustanovitve UP pa so bili ob uËiteljih in raziskovalcih tudi πtudentje promotorji njenega razvoja.
©tudent na UP ni le πtevilka v dokumentaciji, od vsega zaËetka gradimo partnerstvo v vseh oblikah dela:
od πporta do kreativnega ustvarjanja, od raziskovalnih delavnic do uspeπnih tekmovanj, kjer se izkazuje
odliËnost πtudija. Akademski pevski zbor je npr. s svojimi doseæki na mednarodni ravni med najboljπimi
ambasadorji naπe univerze.
Kot rektor se bom zavzemal za aktivno vkljuËenost in sodelovanje πtudentov v vse segmente
odloËanja, naËrtovanja in izvajanja dela na univerzi. Naπa osnovna odgovornost je izvajanje kakovostnega
izobraæevalnega dela s kompetentnimi profesorji, dobrimi pogoji πtudija, ki zajemajo dostopnost
πtudijskega gradiva, sodobnih laboratorijev in raËunalniπke infrastrukture, primerne pogoje za πtudij in
bivanje, pa tudi prostoËasne aktivnosti na UP. To so osnovni pogoji za dobro univerzo in v to bo treba v
novem rektorskem mandatu usmeriti vse aktivnosti.
Le Povezani v razliËnosti bomo dosegli nujne sinergijske uËinke za kakovosten preboj v mednarodni
univerzitetni in znanstveni prostor, saj nam povezovanje in medsebojno priznavanje ter uveljavljanje
razliËnih πtudijskih programov in znanstvenih disciplin zagotavlja moænost prepletanja razliËnih vsebin, ki
z vztrajnostjo in nesebiËnostjo vsaka na svojem podroËju ali v povezavi z drugimi vsebinami tvorijo nova
znanja in zamisli pri skupnih podvigih za dosego visokih ciljev. Obenem razliËnost konstituira avtonomijo
in zato nujno demokratiËni dialog, ki naj bo vodilo tej univerzi. Za odprto izmenjavo staliπË v preteklih
mesecih se zahvaljujem vsem sodelujoËim.
Morda na prvi pogled visoki cilji so po mojem trdnem prepriËanju pravo zagotovilo za uspeπen nadaljnji
razvoj UP, ki ga bomo lahko dosegli le s konstruktivnim sodelovanjem in skupnimi prizadevanji vseh
akterjev na Univerzi na Primorskem ter v πirπem okolju.
Prof. Dr. Darko Darovec
Koper, 1. septembra 2011