1. UMETNOST PREŽIVETJA
Mit za današnji čas
Sedaj, ko v kolonijo poteptana Grčija »prevzema vodenje« Evrope, se spominjam
Grčije kot zibelke evropske kulture. »Hvaležna« Evropa jo je v zameno posilila z
barbarstvom, vrednim kretskega kralja Minosa in njegove pošasti Minotavra. Mit
o Minotavru in junaku Tezeju, trajno darilo Grkov Evropi, nam jasno sporoča, kako
najti pot iz današnjih labirintov tiranije.
M
inos, sin Evrope in Zevsa,
se je s svojimi brati boril
za prestol kretske države,
takrat najmogočnejše sile Sredo­
zemlja. Prepričan, da ima do pre­
stola božansko pravico, je molil k
bogu Pozejdonu, da mu kot znak
pošlje bika z morja. Ob molitvi se
je zaobljubil, da bo žival žrtvoval
Pozejdonu v znamenje svoje vda­
nosti. Bik se je pojavil in Minos je
osvojil prestol. Toda veličastna
žival je v njem vzbudila pohlep in
odločil se je za prevaro; bogu je žr­
tvoval drugega bika, pričaranega
pa dodal svoji čredi. Prevarani Po­
zejdon je uročil kraljico Pazifao z
noro strastjo do božanskega bika.
Poklicala je inženirja Dedala in mu
naročila, naj ji izdela leseno kravo
-zaprla se je v njen trup in zapelja­
la bika. Kraljicaje zanosila in rodila
pošast, pol bika, pol človeka, stvor
Minotavra. Minos ni obtoževal kra­
ljice, ker se je zavedal svojega gre­
ha in božje kazni. Bika je obdržal
zaradi egocentričnega poveliče­
vanja samega sebe. Namesto da
bi svoje ustoličenje sprejel kot ne­
sebično podreditev državniškim
nalogam, je postal tiran. Namesto
da bi vladal za ljudstvo, je povzdi­
gnil sebe. Napihnjeni tiranov ego
je postal prekletstvo zanj in za nje­
gov svet Postal je brutalen nasil­
než in ropar skupnega dobra. Ker
je Minotaver zanj predstavljal veli­
ko sramoto in nevarnost, je ukazal
Dedalu, naj zgradi podzemni labi­
rint, in vanj je zaprl pošast.
Tezej ubije Minotavra
Tisti čas je Minos v vojni pre­
magal Atene in jim odredil grozljiv
krvni davek, vsakih devet let so
mu morali poslati sedem mladenk
in mladeničev kot hrano za Mino­
tavra. Ko so Krečani tretjič prišli
po žrtve, se je uporni atenski princ
Tezej odločil, da se pomeša med­
nje in pokonča pošast. Preročišče
v Delfih je Tezeju svetovalo, naj si
za zavetnico izbere boginjo ljube­
zni Afrodito. Tezej je daroval Afro­
diti in se ji predal v varstvo. Ko je
skupaj z žrtvami stopil pred dvor
kralja Minosa, je vzbudil ljubezen
kraljeve hčerke Ariadne. Ariadna
se je zaljubila v čednega mlade­
niča in sklenila, da ga reši grozlji­
ve smrti v Minotavrovem labirintu.
Prosila je Dedala za pomoč in ta ji
je dal klobčič niti ter čarobni meč.
Ariadna je na skrivnem sestanku
Tezeju izpovedala svojo ljubezen
in mu vročila čarobna predme­
ta, če obljubi, da ob rešitvi skupaj
pobegneta s Krete in jo vzame za
ženo. Naslednji dan je Minos vr­
gel mlade Atence v labirint smrti,
kjer jih je čakala pošast. Toda Te­
zej je privezal nit na podboj vrat.
izvlekel skriti meč in se z njim v
rokah postavil na čelo povorke. Z
vsakim korakom je pazljivo odvijal
klobčič. Zavedal se je, da je usoda
njegovih sopotnikov v podzemlje
in vseh Atencev odvisna zgolj od
njegove spretnosti, poguma in lju­
bezni, ki gaje vodila. V spopadu je
Tezej ubil Minotavra in s pomočjo
Ariadnine niti našel pot iz labirinta.
Vkrcali so se na ladjo in pobegnili
s Krete, skupaj z Ariadno, to je ju­
nak ves srečen vodil s seboj. Ob
vrnitvi v Atene je Tezej postal kralj
in dokazal, da ni le junak v boju,
marveč tudi mož, ki je sposoben
urediti državo in ljudstvo osrečiti
v miru. "Hočem biti te varuh zako­
nov, v vsem drugem pa naj bodo
moji sodržavljani enakopravni!« je
govoril in tako tudi delal. Ustanovil
je ljudsko zbornico - agoro, pove­
zal sosede v zvezo enakopravnih
narodov in svojo oblast omejil na
sklepe ljudske skupščine. Slava
Aten je vzcvetela, Kreta paje poto­
nila v razkroj in izginila v valovanju
zgodovine. Ostal je le mit, ki govori
o zmagi junaštva in ljubezni.
Simbolika
Tezej je prišel na Kreto kot sim­
bol prebujajoče se grške kulture.
Bil je otrok novorojenega sveta,
nove dobe, ki sluti svojo silno moč
za prenovo življenja v novo družbo.
Poglejmo si simboliko Ariadne. V
trenutku, ko je ugledala Tezeja, se
je zaljubila vanj in zanj tvegala ži­
vljenje. Njena ljubezen, ki jo je vo­
dila boginja Afrodita, je zmagala
nad zlom, sredi katerega je živela.
Zadostoval je klobčič lanene niti,
ta je bil edina povezava med spu­
stom v temo podzemlja in zlato
svobodo, ki se je obetala. Ena sa­
ma drobcena nit je bila dovolj, da
uniči na prvi pogled vsemogočno
zlo. Ariadnina nit je čudovito vodilo
tudi za nas sredi sedanjega pono­
relega sveta. Resnično potrebuje­
mo zelo malo - in tisto malo ima­
mo pri roki. Brez ljubezni je usoda
ljudi, žrtev današnjega labirinta,
brezupna, ker tudi v njem ždi Mi­
notaver, pohlep. V antičnem mitu
je izredno zanimiv lik Dedala, da­
nes bi lahko rekli, da je pooseblje­
na znanost. Dedal je izdelal tako
leseno kravo za kraljico Pazifao, s
pomočjo katere je zapeljala nebe­
škega bika in zaplodila Minotavra;
zgradil je labirint, daje Minos vanj
zaprl Minotavra, posledico svoje­
ga greha; in on je pomagal Ariadni,
ko ga je v imenu ljubezni prosila za
pomoč. Znanost je lahko vse troje,
lahko izdela stvari, ki se navadnim
smrtnikom zdijo nemogoče; lahko
podpira tiranstvo in vojne; lahko
pa deluje v poslanstvu ljubezni in
miru. Vse te tri aspekte najdemo v
sodobni znanosti in od znanstveni­
kov je odvisno, za kakšno poslan­
stvo se bodo odločili, čemu bodo
služili. Lan za klobčič Ariadnine niti
je Dedal nabral na poljih človeške
domišljije. Stoletja poljedelstva,
delo tisočerih src in rok, ki so seja­
le, gojile, nabirale, mikale in predle,
vse to vsebuje klobčič niti, ki vodi
na pot v svobodo. Joseph Camp­
bell piše: »Pred nami so šli po njej
junaki vseh časov, labirint je pov­
sem znan, dovolj je, da sledimo niti
junaške poti.« Če v sebi obudimo
spečega Tezeja, nam bo pomagala
Ariadnina nit ljubezni. Je kot pop­
kovnica, ki povezuje mater in še
nerojenega otroka. Rešitev prina­
šata spust v temo labirinta našega
duha in pogum za soočenje z la­
stnim Minotavrom, zverjo, ki rjove
po blodnjaku našega alter ega. Ko
bomo simbolno ubili pošast ega,
bomo osvobojeni vseh strahov.
Prebujene moči bomo uporabili za
samopreseganje in preoblikovanje
sveta. To je tisti drugi del nas sa­
mih, to so zlata semena, ki nikoli
ne umrejo. Ko bi mogli obuditi le
del te pozabljene celote, bi doživeli
nesluten razmah svojih moči. Dvi­
gnili bi se, se zravnali in spremeni­
li svet. Razkola v duši in družbi ne
bomo rešili s poskusi reševanja za­
voženega stanja, niti z vračanjem v
dobre stare čase, niti z iluzijami o
Opozarja: ANTON KOMAT
idealni prihodnosti. Samo rojstvo
lahko premaga smrt - ne vnovič­
no rojstvo starega, marveč rojstvo
novega. Porodi se višja duhovna
razsežnost, ki omogoča začetek
nove kulture. Za prvi korak člove­
ka pa je nujen prenos težišča iz zu­
nanjega v njegov notranji duhovni
svet. Na cilju te poti nas čaka soo­
čenje z lastnim jazom, ki egoistič­
no misli le nase, kot nenasitna po­
šast Minotaver. Samo s čisto dušo.
ki jo simbolizira ljubezen Ariadne,
lahko iskalec premaga svoj ego.
Potem harmonije in sreče ne
išče več v zunanjem svetu iluzij,
kjer se vedno znova vse razblini.
Nič več ne pričakuje nečesa, kar
naj bi nastalo v neki prihodnosti,
saj resničnost ne nastaja, temvel
je, tukaj in zdaj.
Sporočilo antične Grčije
Kralj Minos je obdržal božan­
skega bika, kajti žrtvovanje bika
bi pomenilo podreditev božji volji.
Bika je zlorabil za svojo ekonom­
sko korist. Zato mu ni uspelo na­
predovati v življenjskem poslan­
stvu, ki ga je bil prevzel s presto­
lom, ampak je povzročil katastro­
falne posledice. Ali ste prepoznali
sedanje Minose, ki bivajo v labi­
rintih Bruslja in Wall Streeta? Bo­
žanstvo samo je postalo njihova
groza, kajti kadar hoče nekdo po­
stati bog samemu sebi, tedaj bog
postane pošast. Vsi sodobni Mi-
nosi, ki z zfom grade svet pohle­
pa, se ne zavedajo, da sami sebi
grade labirinte teme, hiše smrti,
kjer skrivajo svoje Minotavre. To­
da njihovi Minotavri, bogovi poša­
sti, bodo pokončali njihovo tiranijo
in njih same. Vsi tirani so destruk­
tivni, končajo pa kot avtodestruk-
tivni. To je sporočilo antične Grčije
današnji Evropi. Hipolit je v 3. st.
zapisal: »Svetje labirint, v katerem
mora človekova duša tavati toliko
časa, dokler se ne osvobodi.«
Prepoznajmo sporočiia mitov in
pravljic ter dopustimo, da nam nji­
hovi simboli spregovorijo.
Nenadoma bomo uzrli svet te­
meljnih resnic, po katerih človek
živi tisočletja svojega obstoja. Ta
presenetljiva sporočila nam go­
vorijo o medsebojnem povezova­
nju in bratstvu med ljudmi. Miti in
pravljice vsebujejo več resnice kot
vsa znanost tega sveta.
48 jana