Zemljiška odveza, 1848, Državni zbor, Dunaj, glasovanaje

1. 40
ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA NA DUNAJU
Potem ko je 23.julija 1848 ministrski svet sprejel zakon o zaščiti državnega zbora proti
nasilnim pritiskom od zunaj (in hujskanju zoper državni zbor) ter zakon o poslanski
imuniteti, je 24. julija 1848 državni zbor začel s pravim delom.94
Čeprav naj bi bila – v
skladu s cesarskim patentom z dne 16. maja 1848 – njegova temeljna naloga čimprejšnja
priprava in sprejem nove avstrijske ustave,95
se je že na samem začetku svojega dela moral
lotiti tudi nekaterih drugih pomembnih vprašanj, zlasti perečega vprašanja zemljiške
odveze. Preden pa so v državnem zboru sploh začeli z resnejšo razpravo o omenjenem
vprašanju,so se morali poslanci dotakniti tudi vprašanja jezika obravnav državnega zbora
ter spornih določil poslovnika, ki ga je bila izdelala vlada.
Jezikovno vprašanje
Še pred uradno otvoritvijo državnega zbora se je pokazalo, da vsi poslanci ne razu-
mejo nemško.96
Ko je na tretji pripravljalni seji državnega zbora (12.julija 1848) poslanec
Prokosti predlagal, da bi za slovanske poslance, ki ne obvladajo nemščine, prevajali par-
lamentarne zapisnike, so mnogi poslanci temu nasprotovali. Anton Füster je menil, da
morajo znati nemško vsi poslanci,»če noče biti državni zbor zidanje babilonskega turna.
Edinost zbora tirja edinost jezika in ta se najde le v nemškim.«97
Ko se je ob slovesni
otvoritvi državnega zbora potrdilo,da nemško ne razume okoli 100 poslancev (med njimi
so prevladovali kmečki poslanci iz Galicije in Bukovine ter nekateri italijanski poslanci),
so slovesno prisego prebrali tudi v češčini,ukrajinščini,italijanščini in slovenščini.Toda
v razpravi o jeziku obravnav državnega zbora so se tudi nenemški poslanci strinjali, naj
bo jezik obravnav nemščina.To ni pomenilo zanikanja načela jezikovne enakopravnosti.
V razpravi je prevladalo stališče, da bi razprava v več jezikih (s pomočjo prevajalcev)
pomenila nedopustno obremenitev državnega zbora, ki naj bi čim prej izdelal ustavo in
Avstrijo postavil na trajna konstitucionalna tla.
Razprava o najprimernejši rešitvi jezikovnega vprašanja je bila več kot mesec dni pov-
sem v ospredju dela državnega zbora.Nekateri poslanci,tudi slovenska poslanca Mihael
Ambrož inAlojzij Smreker,so si prizadevali,da bi državni zbor čim prej uredil jezikovno
vprašanje, zato da bi lahko začel s pravim delom. Ambrož in Smreker sta neposredni
razlog za jezikovni problem parlamenta videla v volilnem sistemu. Kot mnogi drugi
poslanci sta menila, da bi vlada kot pogoj za izvolitev poslanca morala postaviti znanje
94 Gottsmann, Der Reichstag 1848/49 und der Reichsrat 1861 bis 1865, str. 592.
95 Hugo Hantsch, Die Nationalitätenfrage im alten Österreich. Das Problem der konstruktiven Reichsge-
staltung,Wien 1953, str. 43.
96 Prim.: Berthold Sutter, Die politische und rechtliche Stellung der Deutschen in Österreich 1848 bis 1918,
v: Die Habsburgermonarchie, Band III., Die Völker des Reiches, 1. Teilband,Wien 1980, str. 169.
97 Slovenija, 18. 7. 1848; Verhandlungen des österreichischen Reichstages nach der stenographischen
Aufnahme, I.,Wien 1848, str. 8-15.

2. 41
nemškega jezika,torej nekakšen »jezikovni cenzus«.Ambrož je celo predlagal,naj državni
zbor jezikovni cenzus uveljavi tudi za nazaj in poslance, ki ne znajo nemško, razglasi za
nesposobne.Toda takšni in podobni predlogi niso dobili večinske podpore.Prevladalo je
stališče,da zaradi »napake« vlade (v volilnem redu ni bilo določila o jezikovnem cenzusu)
poslancev nikakor ne gre kaznovati z odvzemom mandatov.V skladu s tem so se na seji
11.septembra 1848 poslanci zedinili,da bodo najpomembnejše dokumente prevajali in v
razpravi po potrebi uporabljali tudi prevajalce.Toda prevodi so bili marsikdaj nenatančni
in samovoljni, tako da so zlasti kmečki poslanci iz Galicije, ki nemščine niso razumeli,
nemalokrat glasovali proti lastnim interesom.98
Poslovnik
Izjemno veliko časa je dunajski državni zbor namenil tudi vprašanju poslovnika.Poslov-
nik,ki ga je na lastno pest že 7.junija 1848 izdelal notranji minister Franz von Pillersdorf,
je bil za večino poslancev nesprejemljiv, zato so že na sestankih pred uradno otvoritvijo
državnega zbora izdelali lasten osnutek poslovnika.Toda pikolovske in vsebinsko prazne
razprave o poslovniku, za katere so poslanci porabili celih petnajst sej, v teku zasedanja
državnega zbora na Dunaju niso prinesle rezultata.99
Novi poslovnik, ki se je zgledoval
po poslovniku francoskega parlamenta iz leta 1791,so poslanci končno sprejeli šele mesec
dni po preselitvi državnega zbora v Kroměříž (19. decembra 1848). Sprejeti poslovnik,
ki je postal vzor za poslovnik državnega zbora po obnovi ustavnega življenja (1861), je
poslancem dajal široko zakonodajno iniciativo.Vsak poslanec je imel pravico vložiti sa-
mostojen predlog, če ga je podprlo vsaj še 9 poslanskih kolegov. Pri vlaganju interpelacij
ni potreboval dodatne podpore.Če je kak poslanec želel govoriti k določeni temi,je moral
že pred obravnavo povedati, ali bo govoril za ali proti predlogu. Poslovnik je pri pripravi
zakonskih predlogov predvideval delo v posebnih parlamentarnih odborih, ki jih je bilo
v letih 1848/49 kar 17.Najpomembnejši so bili peticijski,finančni,gospodarski in ustavni
odbor. Za obravnavo posamičnih predlogov so po potrebi oblikovali začasne odbore.100
Zakon o zemljiški odvezi
Najpomembnejši zakon, ki ga je sprejel državni zbor v času svojega zasedanja na
Dunaju, je bil zakon o zemljiški odvezi.101
Potem, ko je 26. julija 1848 čimprejšnji spre-
98 Burian, Die Nationalitäten in 'Cisleithanien' und das Wahlrecht der Märzrevolution 1848/49, str. 41-45;
Sutter, Die politische und rechtliche Stellung der Deutschen, str. 169-170.
99 Gottsmann, Der Reichstag 1848/49 und der Reichsrat 1861 bis 1865, str. 596-597.
100 Prim.: Die Geschäftsordnungen des Konstituirenden Reichstages 1848/49, Hg. von Siegbert Morscher,
Innsbruck 1984; Gottsmann, Der Reichstag 1848/49 und der Reichsrat 1861 bis 1865, str. 596-597.
101 Gottsmann,Der Reichstag 1848/49 und der Reichsrat 1861 bis 1865,str.594-595; Ernst Bruckmüller,»Kein
Zehent, kein Robot mehr!«. Die Bauern, der Reichstag und die Grundentlastung, v: 1848. Revolution
in Österreich, Hgg. von Ernst Bruckmüller,Wolfgang Häusler,Wien 1999, str. 89-127; Bogo Grafenauer,
Slovenski kmet v letu 1848, v: Zgodovinski časopis, 1948-1949, str. 7-68.

3. 42
jem zakona o zemljiški odvezi predlagal najmlajši član državnega zbora, komaj 25-letni
šlezijski poslanec Hans Kudlich, se je med 8. avgustom in 6. septembrom razprava v
zakonu sukala predvsem okoli vprašanja,na kakšen način naj se zemljiška odveza izvede.
Čeprav so zahteve kmetov po zemljiški odvezi brez vsakršne odškodnine zagovarjali vsi
kmečki poslanci, ki so jih odločno podpirali tudi poslanci levice, je državni zbor – pod
pritiskom vlade – na koncu vendarle sprejel konservativnejši zakon, ki je predvideval
plačilo odškodnine. Končna verzija zakona je bila sprejeta 6. septembra 1848, dan zatem
(7. septembra 1848) pa je zakon dobil cesarjevo sankcijo.
Od slovenskih poslancev so se v razpravi za zemljiško odveze brez odškodnine zavze-
mali zlasti »kmečki« poslanciAlojzij Smreker,Matija Zupanec,Matija Dolžan,Jurij Gajer
in še posebej Anton Černe, ki je na seji 12. avgusta 1848 med drugim dejal: »Jaz mislim,
da odškodnine nikakor ne smemo privoliti; mi stojimo na načelu svobode, enakosti in
bratstva, zato se ne smemo pečati z vprašanjem, ali gre graščinam odškodnina ali ne;
prišli bi namreč v protislovje s svojim načelom, s katerim se odškodnina ne ujema. Res
je, da se ne smemo dotakniti imetja, a tukaj nas mora voditi najstrožja pravičnost. Mi-
slim si sodnika na prestolu pravice; pred njim stoji aristokracija in poleg nje podložniki.
Aristokracija bo zahtevala odškodnino,podložnik pa poreče:‘Moj nasprotnik me je tlačil
doslej na duhu in telesu in mi plenil imetje; zahtevam, da se mi to povrne.«102
Poslanci
Anton Gorjup, Matija Kavčič in Josip Doljak so nasprotno zagovarjali plačilo pravične
odškodnine, toda ne zato, ker bi imeli podložniške obveznosti za »nedotakljivo, sveto
lastnino zemljiških gospodov«, ampak zaradi »stvarnega položaja in primernosti« oz.
načel »narodnega gospodarstva«.103
Kavčič je svoje stališče npr.utemeljeval z veliko zadol-
ženostjo zemljiških gospodov: če ne bodo dobili odškodnine,bodo ob svoje premoženje
tudi meščani, ki so jim denar posodili. V skladu s tem so vsi trije menili, da bi morala
odškodnino zemljiškim gospodom poravnati država in ne podložniki.
Pri glasovanju o predlogu zakona, ki je predvideval zemljiško odvezo z odškodnino
(6.septembra 1848),je večina slovenskih poslancev glasovala z levico.Vladni predlog,ki
je dobil večino glasov, so podprli le poslanci Doljak, Miklošič in Ulepič.104
Ustavni odbor
Na seji državnega zbora 31. julija 1848 so poslanci izvolili ustavni odbor, ki je bil za-
dolžen za pripravo ustavne listine. Odbor, ki je štel 30 članov (13 Nemcev, 5 Italijanov, 3
Čehe,2 Poljaka,1 Rusina in kar 5 Slovencev),105
se je 2.avgusta konstituiral,dan kasneje pa
je – po vzoru na frankfurtski parlament – iz svoje srede izvolil dva pododbora: poseben
tričlanski odbor je bil zadolžen za izdelavo osnutka kataloga temeljnih pravic človeka in
102 Verhandlungen des österreichischen Reichstages nach der stenographischen Aufnahme, I., str. 509-510;
citirano po: Grafenauer, Slovenski kmet v letu 1848, str. 48-49.
103 Grafenauer, Slovenski kmet v letu 1848, str. 49-50.
104 Grafenauer, Slovenski kmet v letu 1848, str. 51.
105 Od slovenskih poslancev so v ustavnem odboru bili: Mihael Ambrož,Matija Kavčič,Fran Miklošič,Jožef
Krajnc in Anton Gorjup.